Kako prepoznati COVID-19?

COVID-19 je bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus z uradno oznako SARS-CoV-2. Zaradi visoke nalezljivosti in velikega skupnega števila smrti po vsem svetu, povezanega s COVID-19, je Svetovna zdravstvena organizacija WHO 11. marca razglasila pandemijo. To se ne zgodi pogosto, običajno so bile razglasitve pandemije povezane z gripo, nazadnje s takoimenovano svinjsko gripo z uradno oznako H1N1 leta 2009.

Toda kako ločiti COVID-19 od drugih respiratornih obolenj, ki so prav tako nalezljiva in, posebej za osebe z oslabelim imunskim sistemom potencialno smrtonosna? V čem je COVID-19 drugačna bolezen od prehladov ali grip? Kako ne nasesti kateremu od mitov in zablod, ki krožijo o tej zloglasni bolezni?

Brez testiranja zelo težko trdimo, ali smo zboleli za COVID-19 ali imamo kako drugo bolezen, pri kateri nas doleti slabo počutje, povišana temperatura, kašelj, …

Še s testi ne moremo vedeti zagotovo, saj je vedno prisotna možnost napake (zato se testiranje praviloma ponavlja v določenih razmakih). Poleg tega zaradi visokega odstotka obolelih, ki COVID-19 prebolijo brez večjih zapletov, visoke obremenjenosti zdravstvenega sistema in hkrati velike verjetnosti, da ob obisku zdravnika okužimo druge, priporočajo, da ob sumu na COVID-19, če (še) nimamo posebnih težav, raje kar ostanemo doma in bolezen prebolimo kot druge vitore (počitek, pitje tekočine, sredstva za lajšanje simptomov).

Zato je smiselno, da na enem mestu zberemo simptome, ob katerih velja posumiti na COVID-19:

Najpogostejši znaki

Največkrat (približno devet od desetih okuženih) nas bo doletela povišana temperatura, ki je lahko višja od običajne le za nekaj desetink stopinje ali pa se povzpne prek 40 stopinj Celzija. Za COVID-19 je sicer značilno relativno nizko povišanje (okrog 38 stopinj).

Vročina je običajen in naraven odziv telesa na okužbo. Zelo težko je napovedati, koliko časa po okužbi naj bi se pojavila, še najbliže je študija, kjer so postavili mediano na petih dneh. To pomeni, da je polovica okuženih vročino dobila prej in polovica kasneje.

Traja lahko manj enega dneva ali več kot teden dni. Če gre za nizko in kratkotrajno povišanje, je še najbolje popiti veliko tekočine in se dobro naspati. Ob daljšem in višjem povišanju temperature je smiselno vzeti sredstvo za nižanje temperature in se v resnejših primerih posvetovati z zdravnikom. Pri pogovor naj bi bil po telefonu, šele tedaj naj bi zdravnik ocenil, ali je smiselno priti na pregled.

Drugi najznačilnejši simptom je suh kašelj. To je dražeč, neprijeten kašelj, ob katerem ne izpljuvamo sluzi. Običajno gre za vztrajen kašelj, ki lahko moti spanec in zaradi dolgotrajnosti povzroči bolečine v trebušnih mišicah. Suh kašelj doleti sedem od desetih obolelih za COVIDOM-19.

Tretji najpogostejpi med značinimi simptomi je utrujenost, podobna tisti, ki spremlja gripo in podobno kot pri gripi, ostaja tudi po preboleli bolezni. Doleti skoraj polovico obolelih in v številnih primerih vztraja še mesece po tem, ko smo uradno zdravi. Težko je reči zakaj, a obdukcije umrlih so pokazale nastajanje brazgotin v pljučih in poškodbe pljuč s posledično slabšo sposobnostjo izrabe kisika bi to dolgotrajno utrujenost lahko pojasnile.

Manj pogosti simptomi

Med petimi in petnajstimi odstotki obolelih za COVID-19 so se pojavili naslednji simptomi (eden ali več):

  • bolečine v mišicah in / ali sklepih,
  • splošna oslabelost,
  • driska (pogosto se pojavi pred vsemi drugimi simptomi),
  • glavoboli,
  • kratka sapa (z značilnim hlastanjem po zraku med napadi kašlja, na primer ponoči),
  • izguba čutov za vonj in okus,
  • vnetje grla,
  • izkašljevanje sluzi (predvsem v kasnejši fazi bolezni),
  • konjunktivitis (takoimenovano rožnato oko, posledica vnetja očesne veznice),
  • zamašen nos,
  • izpuščaji na koži,
  • bruhanje (običajno kot posledica dražečega kašlja).

Najresneši znaki

Če se pojavi kateri od naštetih simptomov, spadamo verjetno v skupino ljudi, ki preboleva COVID-19 z resnimi težavami.

  • stalno pomanjkanje sape, pritisk v prsih, dušenje,
  • pomodrela koža, predvsem obraza in ustnic, ki kaže na pomanjkanje kisika v krvi,
  • zmedenost, dezorientiranost, omotičnost, nenehna želja po spanju.

Pri vsakem od teh simptomov moramo nujno priti v stik z zdravnikom. Po telefonu ga obvestimo, za kaj gre in odločil se bo, ali po vas pošlje reševalno vozilo ali je potreben kak drug ukrep. Pri opisovanju simptomov bodimo natančni in se držimo bistva. Ne pozabimo povedati, kakšne so druge zdravstvene težave, ki nas morebiti tarejo (povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, obolenja srca in ožilja, …).

Zaključek

Simptomi bolezni COVID-19 se prekrivajo s številnimi drugimi viroznimi obolenji, zato niti ob pojavu večine izmed naštetih ne moremo z gotovostjo trditi, da smo oboleli za novim koronavirusom. Če gre za milejšo obliko bolezni, niti ni bistveno, kakšna viroza nas je doletela. Ključno je, da ostanemo v postelji in se pozdravimo, kar je dvakrat dobro: telo si tako najbolje opomore in bolezni ne prenašamo naprej.

Če imamo katerega od resnejših simptomov, vsekakor poiščimo nasvet zdravnika. Za naše zdravje in zdravje vseh, s katerimi prihajamo v stik, gre.