Novi koronavirus, uradno imenovani SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, se prenaša kapljično, podobno kot velja za veliko večino virusov, ki povzročajo bolezni dihal, na primer prehlade ali gripo. To pomeni, da mora okužena oseba oddati kapljico telesne tekočine, na primer sline, ki vsebuje novi koronavirus, druga oseba pa priti v stik s kapljico, jo na primer vdihniti ali pogoltniti.

Kapljice

Najpogostejši način prenosa je s kihanjem ali kašljanjem, kjer okužene kapljice lahko prepotujejo relativno dolgo pot (tudi več kot en meter) od okužene osebe do sluznice neokužene osebe. Ko neokužena oseba pride v stik z okuženo tekočino, jo lahko sluznica (na primer v ustih, nosu ali očeh) vsrka in tako virus vstopi v telo neokužene osebe. S tem se okužba začne. Virus se začne množiti in že po nekaj urah ali najkasneje dneh ga novookužena oseba lahko prenese naprej, običajno precej, preden se pokažejo znaki okužbe (kašelj, povišana telesna temperatura, …), če se sploh.

Ker imamo ljudje navado nenehnega dotikanja lastnega obraza in s tem sluznice, se na naših rokah v primeru okužbe hitro pojavijo kapljice z novim koronavirusom, te pa prek dotikanja iste površine (na primer oprijemala na avtobusu ali držala nakupovalnega vozička) neokužena oseba hitro vnese v svojo sluznico. Virus na zunanji površini, odvisno od pogojev (vrsta površine, temperatura, izpostavljenost UV žarkom) lahko ostane aktiven (sposoben okužbe novega gostitelja) od nekaj minut do več dni.

Vendar dotik ni med najpogostejšimi načini okužbe. Kljub temu verjetnost še bistveno zmanjšamo z razkuževanjem rok na primer ob vstopu v nakupovalni center, v večstanovanjako zgradbo ali z izogibanjem deljenja hrane na različnih dogodkih (kjer si prisotni postrežejo s skupnega pladnja).

Aerosoli

Prav tako se moramo zavedati možnosti okužbe prek aerosolov. Za razliko od kapljic, ki jih izkašljamo in so običajno vidne celo s prostim očesom, so aerosoli tako drobne kapljice, da jih ne moremo videti. Poleg tega so tako lahke, da lahko lebdijo v zraku več ur, oz. se sploh ne usedejo na nobeno površino, če jih v to ne prisili na primer gibanje ozračja. Tako aerosoli, ki jih izločajo okužene osebe, predstavljajo resno nevarnost za okužbo z novim koronavirusom. Na odprtem prostoru je ta zelo majhna in statistično pomembna le v primeru velike gneče in v daljšem stiku okuženih z neokuženimi osebami (na primer na velikih športnih ali kulturnih prireditvah, kjer je gneča običajna in praktično neizogibna).

Čeprav okužba z aerosoli na odprtem ni zelo verjetna, verjetnost še dodatno zmanjšamo z vzdrževanjem primerne razdalje.

Možnost okužbe prek aerosolov se opazno poveča v zaprtih prostorih. Lep in lepo sledljiv primer je bil leta 2020 zabeležen v dvorani za skvoš v Mariboru. V isti dvorani sta približno 45 minut igrala okužena (brez simptomov) in neokužena oseba. Med intenzivno vadbo sta seveda izmenjali kar precej litrov zraka, v katerem so bile tudi drobne kapljice z novim koronavirusom.

Ko sta osebi zapustili dvorano, je bila ta približno deset minut prazna, nato je vanjo vstopila nova dvojica. Tudi ti dve osebi sta ostali v dvorani približno 45 minut in se nato pred vrati dvorane zadržali še v kratkem pogovoru s tretjo dvojico igralcev skvoša, ki je kot tretja vstopila v dvorano.

Po nekaj dneh je vseh šest oseb razvilo simptome okužbe in zaradi majhnega števila okuženih so hitro našli edino skupno točko vseh obolelih. Dvorana za skvoš, v kateri so lebdeli delci tekočine z novim koronavirusom, je bila v tem primeru edino logično leglo okužbe.

Bolje preprečiti kot zdraviti

Da preprečimo takšne primere, moramo seveda poskrbeti za redno zračenje, se izogibati tesnemu stiku (kar je pri številnih športih nemogoče) in imeti čim boljši pregled nad svojim gibanjem in druženjem, saj le tako lahko v primeru okužbe pomagamo poiskati način širjenja in ga poskusiti zajeziti (kar je ob majhnem številu obolelih bolj, v poznejših fazah epidemije pa manj verjetno).

Ob zelo zasedenih zaprtih prostorih in velikih prireditvah za najpomembnejši vir širjenja novega koronavirusa veljajo še restavracije, oz. vsi lokali, kjer so gostje blizu drug drugemu in drug z drugim v daljšem stiku. Dodatna težava pri druženju v lokalih je uživanje alkohola, kar pogosto povzroči manjše zadržke pri obnašanju. Več je dotikanja, prepevanja, poljubljanja, manjša skrb za splošno higieno, torej večja verjetnost, da se kapljica s SARS-CoV-2 prenese na neokužene osebe.

Še nekaj pomembnih situacij z bistveno povečano verjetnostjo okužbe z novim koronavirusom:

  • Deljenje majhnih prostorov z veliko skupino ljudi, na primer čakalnice, diskoteke, ladijske kajute s skupnim prezračevanjem, šolske učilnice, …
  • Tesen stik ene ali več oseb s številnimi drugimi osebami, na primer zdravnikov v zdravstvenih domovih ali strežnikov v domovih za ostarele ali vzgojiteljev vrtcih, …
  • Daljše druženje okuženih in neokuženih oseb v skupnih prostorih in deljenje skupnih predmetov, oz. uporaba skupnih površin, na primer bivanje več oseb v majhnih stanovanjih, v begunskih taboriščih, velikih pakirnicah, skupnih kadilnicah, v vojski, …

Pri vseh naštetih primerih je mogoče verjetnost okužbe bistveno zmanjšati in širjenje bolezni bistveno upočasniti pri doslednem upoštevanju pravil osnovne higiene, a zaradi težav pri vzdrževanju varnostne razdalje okužb praktično ni mogoče preprečiti.