Pripravila: Mitja V. Iskrić in Petra Durini, Centralna Tehniška Knjižnica – Univerza v Ljubljani

Definicija skupnostne znanosti   (Evropska komisija)

Skupnostna znanost se nanaša na splošno vključenost javnosti v znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Posamezniki dejavno prispevajo k znanosti bodisi s svojim intelektualnim prizadevanjem ali lokalnim znanjem, bodisi s svojimi orodji in viri.
Ustrezne sopomenke za skupnostno znanost so: državljanska, ljubiteljska in   participativna znanost.

Družbeni pomen skupnostne znanosti

V raziskovalnem sektorju se spodbuja vključevanje in sodelovanje širše javnosti v znanosti, kar se odraža tudi v mnogih raziskovalnih programih in razpisih na evropski in mednarodni ravni.
Skupnostna znanost je sestavni del odprte znanosti Evropske unije in kot ena izmed prioritetnih nalog v priporočilih odprte znanstvene politike.
Skupnostna znanost ali sodelovanje širše javnosti v procesu znanstvenega raziskovanja je pomemben element pri vzpostavljanju novih povezav med znanostjo in družbo. Zato je bistvenega pomena za izvajanje Odprte znanosti. Prispeva k inovacijam, prilagojenim potrebam družbe, vodi k vzajemnemu učenju in spodbuja znanstveno kulturo v družbi kot celoti.

Združenja za skupnostno znanost

10 načel skupnostne znanosti

  1. Projekti skupnostne znanosti aktivno vključujejo posameznike v znanstvene procese, ki ustvarjajo novo znanje in razumevanja.
  2. Projekti skupnostne znanosti imajo konkreten znanstveni rezultat.
  3. Koristi od sodelovanja imajo tako poklicni znanstveniki, kot tudi ljubiteljski znanstveniki.
  4. Ljubiteljski znanstveniki lahko, če želijo, sodelujejo v več fazah znanstvenega procesa.
  5. Ljubiteljski znanstveniki prejmejo povratne informacije o projektu.
  6. Ljubiteljska znanost je enaka kot katerikoli drug raziskovalni pristop in ima svoje omejitve in predsodke. Teh se je treba zavedati in jih nadzorovati.
  7. Podatki in metapodatki, pridobljeni v projektih skupnostne znanosti so javno dostopni, rezultati se objavijo v odprtem dostopu.
  8. Ljubiteljski znanstveniki so navedeni v rezultatih projektov in publikacijah.
  9. Programi skupnostne znanosti se ocenjujejo glede na znanstvene rezultate, kakovost podatkov, izkušnje udeležencev in širši družbeni ali politični vpliv.
  10. Vodje projektov skupnostne znanosti upoštevajo pravna in etična vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami, intelektualno lastnino, sporazumi o izmenjavi podatkov, zaupnostjo, citiranjem in vplivom na okolje pri izvajanju dejavnosti

Deležniki skupnostne znanosti

Znanstvene institucije in vključevanje širše javnosti
Nove komunikacijske tehnologije omogočajo enostavno vključevanje  javnosti v znanosti in prenos podatkov že skoraj na vsakem koraku. Pametni telefoni, aplikacije, QR kode in mobilni senzorji omogočajo hiter digitalni zapis in posredovanje zajetih raziskovalnih podatkov v baze podatkov oz. platforme namenjene zbiranju podatkov.
Ljubiteljski raziskovalci in podpora znanstvenih institucij
Skupnostna znanost daje podporo in pomoč ljubiteljskim raziskovalcem, ki tako lahko raziskujejo na višjem, kvalitetnejšem nivoju in opravljajo priznano znanstveno delo. Ustvarjalni laboratoriji omogočajo ljubiteljskim raziskovalcem sodelovanje, mentorstvo znanstvenikov in sodelovanje znanstvenih institucij ter zagotavljajo prostor, orodja in sredstva za uresničevanje njihovih idej.
Lokalne skupnosti in vključevanje širše javnosti
Lokalna skupnost ali državna politika pridobi informacije o lokalnem okolju in glede na to prilagaja razvoj. Posamezniki z rezultati raziskav vplivajo na politiko lokalne skupnosti / države.
Centralna tehniška knjižnica, kot  osrednja točka skupnosti
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani ima pomembno vlogo pri izgradnji in promociji skupnostne znanosti.
  1. Izgradnja platforme skupnostne znanosti
  2. Svetovanje
  3. Aktivna vloga pri projektih: promocija projektov, crowdsourcing – množicanje ter iskanje strokovnih partnerjev za obstoječe ljubiteljske projekte