COVID-19, oz. njen povzročitelj SARS-CoV-2 ali 2019-nCoV je že kmalu po svojem pojavu začel buriti duhove in v zvezi z novim koronavirusom (besedo novi uporabljamo zato, ker so različni koronavirusi znani že vsaj stoletje) še vedno krožijo številne zmote in zablode, ki v boju z njim povročajo nepotrebno zmedo in škodo, v nekaterih primerih pa celo ogrožajo življenja.

Teorije zarote

  1. Virus so razvili v kitajskih laboratorijih kot biološko orožje, a je znanstvenikom ušel.
  2. Virus so razvili v ameriških laboratorijih kot biološko orožje in ga preizkusili na Kitajskem, a je znanstvenikom ušel izpod nadzora.
  3. Virus je razvila fundacija na čelu z Billom Gatesom, ki namerava s cepivom v vse Zemljane vgraditi čipe, prek katerih bi nas lahko nadzirala peščica super bogatih.
  4. Virus so razvile tajne službe, ki nameravajo iztrebiti določene skupine ljudi (glede na raso, veroizpoved, starost, …). Razlog za to naj bi bile ekonomske in politične koristi.

Čredna imunost

  1. Še pred razglasitvijo pandemije so številni znanstveniki, populisti in predvsem politiki začeli trositi neosnovane trditve. Tako so nekateri trdili, da novi koronaritus ne napada temnopoltih, drugi, da so nanj odporni Indijci, tretji, da je posebej smrtonosen za Perzijce, …
  2. Ko so začele prve države zapirati letališča in meje, uvajati karantene, omejevati gibanje in na druge načine zaustvaljati širjenje virusa, so ponekod sklenili, da bodo virusu pustili bolj ali manj prosto pot, saj bi se na ta način najhitreje okužilo (in bolezene prebolelo) toliko prebivalcev, da bi se virus kmalu nehal širiti. Žal še vedno nimamo nobenega dokaza, da se z novim koronavirusom ne moremo okužiti večkrat (in tudi posledično večkrat širiti bolezen). Vse več je primerov pacientov, ki so bili potrjeno okuženi, so bolezen preboleli (bili večkrat testirani in dobili negativne izide), nato pa se čez čas spet okužili.

Ker virus mutira, se zdi verjetno, da lahko zaradi COVID-19 zbolimo večkrat. Prav tako lahko potegnemo vzporednice z drugimi obolenji dihal – prehladimo se lahko večkrat, gripo lahko dobimo večkrat, …

  1. Nastanek protiteles po okužbi s COVID-19 nam zagotavlja imunost na okužbo z virusom. Prav tako po preboleni bolezni ne moremo več okužiti drugih.

Protitelesa zares nastanejo zaradi okužbe, a po koncu bolezni, ne glede na to, v kakšni obliki je potekala, koncentracija protiteles v krvi sčasoma pada. Zaenkrat še ne moremo vedeti, ali to pomeni, da lahko čez nekaj tednov, mesecev, ali let ponovno zbolimo, ali zadošča že dejstvo, da se je telo naučilo protitelesa izdelati in se bo ob ponovnem stiku z virusom ustrezno odzvalo.

Način prenašanja

  1. Virus prenašajo netopirji. COVID-19 se je morda v obliki, sorodni današnjemu novemu koronavirusu, morda zares najprej pojavil pri netopirjih, a zaenkrat med znanstveniki prevladuje mnenje, da je bila za prehod na človeka potrebna še ena žival. Katera naj bi to bila, ne vemo. Prav tako se ne zdi verjetno, da bi virus prešel na človeka prek juhe iz netopirjev.
  1. Virus SARS-CoVid-19 prenašajo komarji. Za to ni še niti enega dokaza. Pra vtako ni dokazov, da bi novi koronavirus prenašale druge žuželke. Teoretični se to sicer zdi verjetno, a vsi doslej znani primeri so nastali ob prenosu s človeka na človeka.
  1. Virus potuje po zraku. To je le delno res. Novi koronavirus se prenaša s kapljicami sline, smrklja ali druge telesne tekočine. Tipičen primer prenosa je kašljanje ali kihanje, kjer kašljajoči ali kihajoči v svojo bližino izloča drobne kapljice, v katerih je virus. Če te kapljice pridejo v stik z zdravo osebo, le-ta lahko (ni nujno) zboli. Več okuženih kapljic oddamo, oz. prejmemo, večja je verjetnost da se virus prenese na drugo osebo. Prav tako se prenaša z zelo majhnimi kapljicami, v takoimenovanem aerosolu.

Enako velja, da se virus lahko prenese prek površin, na katerih so se ujele okužene kapljice (nakupovalni vozički v trgovskih središčih so znan primer, bistveno premalo pa upoštevamo, da si ne bi smeli deliti kemičnih svinčnikov ali celo z oslinjenimi prsti listati obrazcev, kar se pogosto dogaja v šolah, zdravstvenih domovih in različnih uradih).

  1. Virus se ne širi v odprtih prostorih. Čeprav se zunaj zaradi vetra koncentracija virusa v kapljicah, ki jih oddajajo okuženi, hitro manjša, s tem pa tudi verjetnost okužbe, je v primeru množičnih druženj, kot na velikih koncertih, zborovanjih ali športnih prireditvah, ta še vedno tako velika, da se bolezen z veliko verjetnostjo širi. Več izbruhov okužb so povezali ravno z množičnimi druženji, med katerimi je hote ali nehote med udeleženimi prihajalo do izmenjave kapljic sline.
  1. Virus se širi le v hladnem vremenu. To je pogosta zabloda, ki jo podpira dejstvo, da večinoma za boleznimi dihal obolevamo v zimskem času. Razlog ni v temperaturi, ampak v daljšem zadrževanju v zaprtih prostorih z večjo verjetnostjo okužbe. Tako so kljub naprotnemu zatrjevanju ponudnikov križarjenj po tropskih morjih tudi na ladjah mnogi zboleli za novim koronavirusom.

Zdravljenje

  1. Novi koronavirus zlahka uničimo z razkužilom. To je sicer res. Že nekaj sekund potem, ko smo okuženo površino obrisali z razkužilom, virus ni več aktiven, a v telo okužene osebe razkužila pač ne moremo vnašati. Če bi to storili, bi obolelega razkužilo ubilo veliko prej kot bi opazno zmanjšalo aktivnost virusa.
  1. Novi koronavirus propada pod ultravijolično svetlobo. Tudi to je res, a v telo obolelega UV svetloba ne more. Je pa res, da bo morebitna okužena površina na prostem (na primer klop ali igralo v parku) prej varna za dotik v sončnem kot v oblčnem vremenu. Kdaj bo to, je odvisno od številnh dejavnikov (količine virusov, intenzitete svetlobe, zunanje temperature, …). V vsakem primeru je najbolj varno, če rok, s katerimi smo se dotikali morebiti okužene površine, ne dajemo v usta, nos, ali oči.
  1. Klorokin in hidroksiklorokin zdravita obolele za koronavirusom. Obe spojini se sta že več kot pol stoletja uporabljata v boju z malarijo (za katero letno še vedno umre več milijonov ljudi). V različnih delih sveta so ju (tudi v kombinaciji z drugimi zdravili) uporabili v boju s COVID-19. Rezultati so si v marsičem nasprotujoči, a v splošnem velja, da za njuno učinkovitost ni niti enega trdnega dokaza.