Najmočnejše orožje v boju z novim koronavirusom

SARS-Cov-2 je v zadnjih letih močno spremenil življenje milijardam ljudi po vsem svetu. Z razvojem cepiv naj bi se vrnili v čas pred pojavom bolezni COVID-19, a več kot leto po začetku množičnega cepljenja, pogosto s tremi ali celo s štirimi odmerki, postaja vse bolj jasno, da nobeno izmed cepiv, ki so trenutno na voljo, ne prinaša vrnitve v čas pred pandemijo.

Težave

Ena izmed poglavitnih težav vseh cepiv proti respiratornim boleznim so pogoste mutacije virusov, ki jih povzročajo. Nazoren in dobro znan primer je gripa, ki jo vsako leto pričakujemo v določenem obdobju.

Cepiva, namenjena najbolj ogroženim skupinam, začnejo izdelovati že več mesecev pred pojavom gripe na področjih pričakovanih izbruhov. Ssestavljena so iz oslabljenih virusov različnih sojev, ki naj bi se v posamezni sezoni najbolj širili, a na koncu je prisotno tudi nekaj loterije.

Nihče namreč z gotovostjo ne more pričakovati, kateri soj gripe bo na primer decembra v Evropi prevladoval.

Z novim koronavirusom je podobno. Tudi ta hitro in nenehno mutira. Nekatere različice so bistveno bolj nalezljive od drugih, nekatere povzročajo več zdravstvenih zapletov, nekaterih po drugi plati skoraj ne opazimo. Razvoj cepiv in predvsem njihova proizvodnja in distribucija vedno zaostajata za mutacijami. Tako ne moremo nikoli zanesljivo vedeti, ali bo obstoječe cepivo, ki cilja točno določeno zgradbo virusa, proti aktualni inačici sploh učinkovalo.

Druga, pravzaprav še večja težava, je, da pri cepljenih osebah poskušamo sprožiti imunski odziv, ki vodi v nastanek protiteles. Vendar pri človeku s šibkim imunskim sistemom odziv pogosto ni dovolj izrazit, ali ga sploh ni. Posebej je to izrazito pri starejših, bolnikih z rakom, diabetesom in osebah z drugimi avtoimunskimi boleznimi. Ravno naštete skupine pa so zaradi COVID-19 najbolj ogrožene.

Vprašanje, ki si ga lahko postavimo na tem mestu, je, kaj storiti, da bi se imunski sistemi okuženih, tako cepljenih, kot necepljenih, bolje odzvali. Tudi druge respiratorne bolezni praviloma ogrožajo predvsem starejše, kronične bolnike in druge osebe s šibkimi imunskimi sistemi.

Imunski odziv

Odzivu človeškega telesa na bakterije, viruse in druge patogene se žal obstoječi šolski sistemi ne posvečajo dovolj. Vendarle bi morali že iz splošne izobrazbe vedeti, da imamo vsa živa bitja več obrambnih mehanizmov.

Značilna in dobro razumljiva obrambna linija je na primer koža. Čeprav nas okolica nenehno dobesedno bombardira s patogenimi organizmi, jih koža, sestavljena iz več plasti, vrh katerih je še maščobna prevleka, v veliki večini primerov odlično ustavlja. Pogoj za to je seveda zdrava, dovolj vlažna in primerno namaščena koža. Že relativno majhna rana lahko povzroči težave, saj na stežaj odpira pot klicam iz okolja.

Druga znana obramba pred tujki v organizmu so bele krvničke. Te prepoznajo napadalce in sprožijo izdelavo protiteles, le-ta pa se na tujke vežejo in onemogočijo njihovo delovanje (tipično že preprečitev razmnoževanja pomeni zmago proti tujku).

Za pravilno in učinkovito delovanje belih krvničk in vseh spremljevalnih mehanizmov je seveda pogoj zdrav organizem. Žal zdravje nima digitalnih vrednosti ena ali nič, temveč smo vsi samo bolj ali manj zdravi. Tudi človek, ki se sicer počuti odlično, ima morda v telesu težavo, naj bo to okvara določenega encima ali primanjkljaj mikrohranila, zaradi česar se imunski sistem ob napadu patogena ne odzove dovolj učinkovito.

V primeru bolezni COVID-19 to na primer vodi v hitro razmnoževanje virusa, ki okuži spodnji del pljuč, kar lahko povzroči potencialno smrtonosno pljučnico.

Pomagaj si sam in SARS-Cov-2 bo premagan

Kar torej lahko storimo sami, ne glede na to, ali se počutimo ogrožene od SARS-Cov-19, in ne glede na to, ali se za cepljenje odločimo ali ne, je krepitev lastnega imunskega sistema. To pomeni sledenje dobro znanim pravilom zdravega življenja – raznolika prehrana, skrb za vzdrževanje primerne telesne teže, izogibanje stresu, redna telesna aktivnost in dovolj spanja. Vse našteto nas do neke mere pomladi (oziroma upočasni staranje) in zmanjšuje verjetnost za razvoj različnih avtoimunskih bolezni, za katere smo zelo pogosto krivi sami.

V razvitem svetu se namreč vse manj gibljemo, uživamo vse manj kakovostno hrano (veliko kalorij, predvsem ogljikovih hidratov, a relativno malo kakovostnih hranil, kot so vitamini in minerali, na primer vitamini C, D in E, ter kalcij in cink), vse manj spimo in se prepogosto razburjamo.

Tako velja namesto v prepiranje ali nositi maske ali ne, ali se cepiti ali ne, in katero cepivo je boljše od drugega, čim več pozornosti posvetiti krepitvi svojega imunskega sistema. V boju z novim koronavirusom in drugimi izzivi, ki nas še čakajo. Predvsem pa za bolj kakovostno življenje.

Na področju krepitve imunskega sistema so žal praktično vse svetovne vlade pogrnile, a odgovornost za svoje zdravje vseeno nosimo predvsem vsak zase.

Slikovni viri: